24-kratni zmagovalec majorjev bo ostal nacionalni zaklad v Srbiji, ne glede na to, kaj se zgodi v Parizu.
Novak Đoković napreduje v Mednarodni teniški hram slavnih. Ker je v svojih rokah število naslovov vseh časov na turnirjih za grand slam med posamezniki, nima več ničesar, kar bi lahko komur koli dokazoval. Ali pa res?
Edina čast, ki se je srbskemu zvezdniku izmuznila, je zlata medalja na olimpijskih igrah. Horde teniških navdušencev se tega ne zmenijo, saj je igra v celoti povezana z dogodki za Grand Slam, kajne? Toda precej večja skupina ljubiteljev športa verjame, da je zlati standard v katerem koli športu olimpijski uspeh. In to prepričanje odmeva med Đokovićevimi gorečimi domoljubnimi rojaki.
Đoković bo ostal nacionalni zaklad v Srbiji, ne glede na to, kaj se zgodi v Parizu. Toda ko jih bo pri 37 letih na Stade Roland Garrosu povezal, bo še bolj nujno, da odkljuka tisto zadnje preostalo polje v svojem življenjepisu. To je velika zahteva, glede na teren, ki so ga mladi tekmeci, na čelu s Carlosom Alcarazom in Jannikom Sinnerjem (ki bo izpustil poletne igre), pridobili na njem v zadnjem letu.
'Da bi res imel priložnost premagati te fante na Grand Slamu ali v poznejših fazah ali na Olimpijskih igrah, bom moral igrati veliko bolje kot sem danes in se počutiti veliko bolje kot sem se danes,' je dejal Đoković na Wimbledonu , po njegovem neenakomernem porazu v finalnem krogu proti Alcarazu. Tej trezni oceni je dodal: '[Olimpijske igre] so očitno na popolnoma drugačni podlagi, [in] vračam se tja, kjer sem se pred nekaj tedni poškodoval. . . Pa poglejmo.'
rezane teniške žogice za sprehajalce
Šestdeseti dvoboj med Đokovićem in Rafaelom Nadalom bo v drugem krogu pariških olimpijskih iger, če oba zmagata v uvodnih dvobojih.
teniški korak
© Sipa ZDA prek AP
Če Đoković zveni, kot da varuje svojo stavo, ima dober razlog poleg grožnje, ki jo predstavljajo vzhajajoče zvezde. Njegova zgodovina na olimpijskem turnirju je zagonetna zgodba o gorju, rojena iz zamujenih priložnosti, presenetljivih napak in očitnih napačnih preračunov, ki jih je Đoković redkokdaj doživel v opazni meri kjer koli drugje na turneji. Pritisk je velik in prihajal bo iz množice smeri – začenši z njegovim lastnim razumevanjem situacije.
V Wimbledonu je branilec zlate medalje Alexander Zverev dejal, da je med treningom Roland Garrosa Italijan Matteo Berrettini izrazil mnenje, da je 'najtežje osvojiti pokal' z olimpijskih iger.
'Na turnirjih za grand slam ali drugih dogodkih imamo vsako leto več možnosti za zmago,' je dejal Zverev. »Ampak če ne nastopiš v tistem [olimpijskem] tednu, moraš čakati štiri leta na novo priložnost ... Kar zadeva pričakovanja in pritisk, je [tudi] zame ena največjih trofej in ena izmed največje stvari v športu.'
Najbolj očiten vir zunanjega pritiska je patriotizem, ki poganja tako olimpijske tekmovalce kot javnost. Đoković je ponosen, glasen patriot, pa tudi mednarodna slava. Oči bodo uprte vanj, da prinese še eno medaljo domov v državo, ki je osvojila skupaj 24 medalj (šest zlatih) na poletnih igrah – enako število kot Maroko in na stotine manj kot bližnji Poljska ali Romunija.
»Čutim, da je zanj [Đokovića] veliko pomembnejši od katerega koli drugega turnirja razen Wimbledona in OP ZDA,« mi je povedal Brad Gilbert, trener Coco Gauff – in dobitnik bronaste olimpijske medalje v posamični konkurenci. »Da, mislim, da je neverjetno domoljuben. Igra Davisov pokal. Igra Pokal držav. Olimpijske igre mu veliko pomenijo. In olimpijske igre pomenijo veliko za njihovo državo v vsakem športu. Ker so majhna populacija, je to zelo pomembno.«
Da bi res imel priložnost premagati te fante na Grand Slamu ali v poznejših fazah ali na Olimpijskih igrah, bom moral igrati veliko bolje kot sem danes in se počutiti veliko bolje kot sem se danes. Novak Đoković, potem ko je v Wimbledonu končal za Carlosom Alcarazom
klini za teniške copate
Đokovićevih težav na igrah ni enostavno razložiti, vendar so na nek način tipične. Navsezadnje Roger Federer nikoli ni osvojil zlata v posamični konkurenci (čeprav je osvojil zlato v dvojicah in srebro v posamični konkurenci). Poleg tega je seznam moških olimpijskih prvakov primeren, da se celo resni ljubitelj tenisa popraska po glavi. Od leta 1992 ta seznam dobitnikov zlate medalje vključuje Marca Rosseta, Nicolasa Massuja in Zvereva – nobeden od njih ni osvojil naslova za Grand Slam.
Đokovićev najboljši olimpijski nastop je bil njegov prvi: v Pekingu leta 2008 je premagal Jamesa Blaka in osvojil bron. Čeprav je bil takrat že uvrščen na 3. mesto, mu še ni uspelo osvojiti drugega majorja. Zdelo se je, da mu je usojeno osvojiti zlato do iger 2012, saj je osvojil štiri od petih zadnjih velikih tekmovanj.
Đoković je bil tistega leta srbski zastavonoša, a ga je med posamezniki izločil Andy Murray, nato pa je v dvoboju za bronasto medaljo izgubil proti Juanu Martinu del Potru. To se je izkazalo za prelomnico v Đokovićevem napredovanju proti zlatu, vendar v smeri navzdol. Na naslednjem olimpijskem srečanju leta 2016 v Riu de Janeiru je del Potro znova premagal Đokovića - tokrat v prvem krogu.
Zaradi pandemije Covida so naslednje olimpijske igre, ki bodo leta 2021 v Tokiu, potekale brez gledalcev na prizoriščih. To je verjetno najbolj skrivnostna Đokovićeva olimpijska kampanja. Prišel je kot prvak treh večjih turnirjev, ki so že bili v knjigah tistega leta, in pripravljen na dokončanje koledarskega Grand Slama, ki bo odločilno kariero.
Oglejte si to objavo na Instagramu
Đoković je do takrat pokazal, da je sposoben uresničiti prevelike ambicije, vendar se je zdelo, da podcenjuje stopnjo težavnosti olimpijskega formata – predloge, ki močno obremenjuje tekmovalce v več kot eni disciplini. Res je, da so olimpijske tekme najboljši v treh nizih, vendar je na vrhunskih igralcih pritisk, da pobirajo medalje za svoje domovine. Tako nenavadno vstopijo v dvojice ali mešane dvojice, čeprav je turnir stisnjen v le devet dni.
najboljši ženski teniški lopar 2016
Teniški dogodek je že potekal v hudi vročini v Tokiu, ko se je Đoković odločil, da bo nastopil v mešanih dvojicah z malo znano Nino Stojanović. Dvojice in mešane dvojice so navadno škrjanček za kakovostne igralce, a na olimpijskih igrah konkurenca ni nič manjša kot pri posameznikih. Avra zlata zakriva podrobnosti o tem, kako je bilo pridobljeno.
Posledično se je Đoković znašel v boju s skupno 16 nizi v sedmih tekmah v samo štirih dneh. Razbijal se je in na koncu obstal ter v dveh dneh doživel tri poraze. Začelo se je z osupljivo napako Zvereva nad Đokovićem v polfinalu posameznikov, za katerega se je zdelo, da je favorit zaklenil.
Nato je razočarani in utrujeni Đoković izgubil proti Špancu Pablu Carrenu Busti z bronom na črti. Po tem porazu se je Đoković umaknil iz igre mešanih dvojic in izgubil z zmago. Novinarjem je povedal, da trpi zaradi izčrpanosti in 'neverjetnih' bolečin, Stojanoviću pa se je javno opravičil, ker je opustil njihovo iskanje.
Na olimpijskih igrah v Tokiu je Đoković izgubil le 18 iger v prvih devetih nizih, preden je Zverev nenadoma obrnil ploščo.
namizni tenis služi
© Getty Images
Spet smo tu in se sprašujemo, kaj bi lahko šlo tokrat narobe – ali končno prav. Đoković je že dokazal, da nikomur nima česa dokazovati. Čeprav se je igral s hišnim denarjem, je tako tekmovalen, da bi pomislili, da je torta njegov življenjski prihranek. Đokovićeve ambicije morda še vedno prevladajo nad njegovo starostjo in neuspehom, da bi razbil olimpijsko kodo.
'Delal bom na tem,' je dejal Đoković o svoji nezadovoljivi ravni igre v Wimbledonu. Dodal je, da se je v preteklosti že večkrat srečal s primerljivimi ovirami. »V svoji karieri sem imel toliko različnih izkušenj. Ob težavah se običajno dvignem, učim in postanem močnejši.«
Đokovićevo razočarano prizadevanje za olimpijsko zlato je bilo poučno, vendar se čas, da bi vse svoje znanje dobro uporabil, izteka.
