Bil je enkratni veliki prvak, ko je 12. aprila 1993 postal št. 1. Od tam so se odprle zapornice.
odklepanje avtomobilskih vrat s teniško žogico
© 1993 Poudarek na športu
Datum je bil 12. april 1993 – ponedeljek. »Cheers« in izvirni »Saved By The Bell« sta zaključili svoje zadnje sezone, »Informer« Snowa je bila pesem št. 1 na lestvici Billboard Hot 100, »Indecent Proposal« je bil film št. 1 v ameriških kinodvoranah pisarni, 21-letni Pete Sampras pa je preživljal svoj prvi dan kot prvi moški teniški igralec sveta.
Sampras si je v petek pred tem pravzaprav zagotovil vzpon na številko 1 na lestvici ATP – s težko prigarano zmago v četrtfinalu s 6-3, 3-6, 6-4 nad kolegom Američanom Davidom Wheatonom v Tokiu si je zagotovil vzpon na prvo mesto naslednji ponedeljek.
'Slišal sem, da bi bil številka 1, če bi zmagal na današnji tekmi,' je povedal New York Times po tej zmagi. 'Med tekmo sem nekajkrat razmišljal o tem.'
Od tam je šele pridobil zagon in do konca turnirja ni izgubil niti niza, v polfinalu je premagal Avstralca Wallyja Masurja s 6-4, 6-2, nato pa v finalu najboljše peterice premagal Brada Gilberta s 6-2, 6-2, 6-2.
»Igral je kot prvi igralec sveta. Nisem mogel prebrati njegovega servisa,« je zatem dejal Gilbert, preden je podal pomembno napoved: »On je najboljši kandidat za zmago na Wimbledonu in US Open v tej sezoni.«
12-mesečno obdobje, ki je Samprasa popeljalo na prvo mesto, je bilo impresivno - dosegel je četrtfinale ali več na 19 od 23 turnirjev, na katerih je igral, dobil 83 od 101 dvobojev in osvojil sedem naslovov ATP v Kitzbuhelu, Cincinnatiju, Indianapolisu in Lyonu leta 1992 in Sydney, Miami in, kot je omenjeno zgoraj, Tokio leta 1993.
Bil je tudi edini, ki je dosegel četrtfinale ali več na vseh štirih turnirjih za grand slam v tem 12-mesečnem obdobju, dosegel je četrtfinale Roland Garrosa leta 1992, polfinale Wimbledona leta 1992, finale OP ZDA leta 1992 in polfinale OP Avstralije 1993.
Toda pri njegovem vzponu na številko 1 je manjkala ena pomembna stvar. Imel je že naslov na turnirju za grand slam, vendar je prišel nekaj let prej na OP ZDA leta 1990.
'Pripravljal sem se, da bom številka 1, in ko sem prišel tja, je bilo čutiti zadovoljstvo, toda šele potem, ko sem nekaj mesecev pozneje zmagal v Wimbledonu, sem čutil, da si to zaslužim,' Sampras je povedal za ATPTour.com ob pogledu nazaj na njegovo kariero. 'Ampak po tem, ko sva prišla do št. 1, sva z [mojim trenerjem] Timom [Gulliksonom] čutila, da se lahko zdaj še bolj trudiva in delava, da bi zmagala na drugem majorju.'
Reči, da je sledil temu cilju, bi bilo podcenjeno.
Po četrtfinalu, ko se je na svojem prvem majorju izkazal kot št. 1 na OP Francije leta 1993, je Sampras kasneje istega leta osvojil Wimbledon in US Open – tako kot je napovedal Gilbert – nato pa je z zmago na avstralskem turnirju leta 1994 dosegel tri zaporedne turnirje. Odprto.
Po vzponu na številko 1 bi Sampras na koncu osvojil štiri od naslednjih šestih velikih turnirjev, šest od naslednjih 11 in devet od naslednjih 18.
Sampras bi svojo kariero končal s 14 naslovi za grand slam – sedmimi Wimbledoni, petimi odprtimi teni ZDA in dvema odprtimi turnirji Avstralije.
© 1996 Poudarek na športu
Sampras je leta 2000 v Wimbledonu osvojil svoj 13. naslov na turnirjih za grand slam v karieri, s čimer je podrl zgodovinski rekord Roya Emersona z 12 za moške, ki je veljal od leta 1960, na OP ZDA leta 2002 pa je celo zmagal na 14. velikem turnirju v karieri. Prav tako bi zbral 286 tednov kariere na številki 1, s čimer bi presegel prejšnji rekord Ivana Lendla, ki je znašal 270.
Medtem ko sta bila oba rekorda od takrat presežena – rekord za Grand Slam Rogerja Federerja, Rafaela Nadala in Novaka Đokovića ter tedni na prvem mestu Federerja in Đokovića – obstaja en pomemben rekord, ki ga ni dosegel niti nihče od velikih treh ujemali, kaj šele opravili. Potem ko se je aprila 1993 povzpel na številko 1, je Sampras šest zaporednih let končal kot igralec številka 1, od leta 1993 pa vse do leta 1998.
